Življenje v mešani skupini je že samo po sebi kontaminirajoče, saj se človek znajde v skupini, ki je ni izbral, kjer mu nekateri niso všeč, pa se je vseeno prisiljen družiti z njimi (Flaker 1998: 26). Kontaminirajoče je tudi poimenovanje brez upoštevanja etike, splošno tikanje, javnost obiskov, cenzuriranje pošte in drugo. Drugi napad na varovanca so zapovedi, množica pravil in birokratizacija življenja, ki varovancem onemogočajo »svobodo gibanja«. Posameznika zunaj institucije omejujejo določena pravila, a obstajajo situacije, v katerih se lahko dokaj svobodno giblje. V civilnem življenju se, na primer, posameznik odloči, da bo preložil kosilo na pozneje, ker bi rad kaj dokončal. To v totalni ustanovi ni mogoče, saj tudi najmanjše področnosti urejajo sankcije, urniki in pravila. Poleg tega je uporabnik prisiljen prositi za stvari, za katere se zunaj odloča sam (pisanje pisem, kajenje, poraba denarja). Totalne ustanove prekinjajo in motijo natanko tista dejanja, ki v civilni družbi udeležencu in vsem navzočim dokazujejo, da ima posameznik nekaj moči v svetu, da je oseba z »odraslo« samodeterminacijo, avtonomijo in svobodo delovanja (Goffman 1961: 47). Nekatere oblike vedenja, ki imajo simboličen pomen samodeterminacije (nasprotovanje, čustvenost, neiskrenost), so podrejene pravilom. Zato ima telesno ugodje v totalni ustanovi pogosto pomen samodeterminacije in si ga posameznik lahko privošči takoj, ko ima za to čas. Pomembno mesto ima v totalni ustanovi sistem privilegijev, ki ga sestavljajo hišna pravila (razmeroma jasen, ekspliciten in formalen niz pravil in predpisov življenja v instituciji), nagrade in privilegiji (malenkosti, ki spominjajo na zunanji svet, in stvari, ki jih je prej posameznik dojemal kot samoumevne) in kazni za neupoštevanje institucionalnih pravil. Svet, ki si ga posameznik zgradi v okviru danih privilegijev, je verjetno najpomembnejša sestavina uporabnikove kulture, ki pa za predstavnike zunanjega sveta ni posebna vrednota. Šele ko si v totalni ustanovi, se zaveš, da nisi dovolj cenil in spoštoval življenja zunaj institucije. Sistem privilegijev vpliva na oblikovanje institucionalnega jezika, s katerim uporabniki opisujejo dogodke v svojem institucionalnem življenju. Osebje (na nižji ravni) pozna in uporablja ta jezik, a le v pogovoru z uporabniki. Poleg sistema privilegijev se kot način za reorganizacijo osebnosti pojavlja fraternalizacija s sotrpini, ki povezuje varovance in jih usmerja proti osebju. Nasprotujejo sistemu, ki jih je potisnil na položaj brez