Bela omela ima posebno mesto tudi v nordijski mitologiji, kjer jo povezujejo z mirom in ljubeznijo. Legenda pravi, da je boginja Freya (poznana tudi kot Frigga), žena mogočnega boga Odina, slutila smrt sina Balderja, najbolj priljubljenega nordijskega boga. Ker je vedela, da zoper usodo ni moč nič storiti, je vse mogoče stvari na Zemlji prosila, da sinu ne bi prizadele hudega. Žal pa je pozabila na belo omelo. Ko je to opazil zlobni Loki, je iz strupene rastline naredil sulico in jo odnesel k Balderjevemu bratu Hodu. Ker je bil brat slep, se mu je ponudil, da mu bo pri igri vodil roko. Pri tem je sulico usmeril naravnost v Balderjevo srce. Po legendi so se Freyine solze žalosti spremenile v bele jagode na rastlini. Po nekaterih različicah je Balader oživel, zato je Freya od sreče in iz hvaležnosti škodljivo rastlino spremenila v simbol miru in ljubezni, vsakomur ki bo stal pod njo, pa obljubila poljub.