Že zgodaj je poskusil kombinirati avantgardne tokove s tradicionalno arhitekturo svoje domovine, pozneje pa se je čedalje bolj obračal k mednarodnemu slogu. Med številne nagrade, ki jih je dobil, sodi tudi Pritzkerjeva (1987), najvišje priznanje v arhitekturi. A mednarodni sloves si je pridobil že zdavnaj prej. Leta 1949 je zmagal na natečaju za gradnjo spominskega centra v Hirošimi in ta stavba je postala simbol miru. Svetovno pozornost je zbudil leta 1960 z načrtom za Tokio, s katerim je predstavil nenavaden koncept za razširitev milijonske metropole nad vodnimi površinami Tokijskega zaliva, z umetnimi otoki in plavajočimi parkirnimi garažami.