Ko je takoj na začetku drugega dela Stojanovič branilca Apatiča zamenjal z napadalcem Lo Duco, se je pričakoval popolni napad gostiteljev. Toda zgodilo se je obratno, Domžalčani so zares krenili odločneje, nevarni pa so postali Celjani. Najprej je po akciji Bakariča in Sešlarja streljal Beršnjak, domača obramba je žogo odbila v kot, Pečnik je nato lepo našel Bakariča, ki je utekel za hrbet in s strani streljal, Strajnar pa je bil na mestu. Minuto kasneje, po dobri uri igre, so bili gostje spet pred domačim golom, Čadikovski je po levi strani pobegnil, prišel s strani pred domači gol in silovito ustrelil, zadel pa zunanji del mreže. Da bi igro na vrat na nos lahko drago plačali, kot se je to zgodilo v pokalu, je Domžalčanom po gostujočih priložnostih postalo jasno, kljub temu pa je Stojanovič še dodajal stvari, v igro je prišel Djukič, vendar premikov v domači igri ni bilo. Juninho je sicer močno streljal, žoga je ob desni vratnici končala mimo gola, Beršnjak se je v 76. minuti znašel v lepi priložnosti za strel, toda s 13 metrov meril visoko prek gola. Sledila je podaja Rakoviča in netočnost Djukiča, ki je meril previsoko, nato pa se je zgodila 84. minuta, ki jo bodo Celjani gotovo še sanjali. Pečnik se je pozabljen od vseh znašel sam pred Strajnarjem, usoda je bila v njegovih rokah, toda uspešnejši je bil domači vratar, ki je žogo uspel odbiti. Za konec je sledil še poskus Maccarija in Beršnjaka ter delitev točk, ki je s tribun prinesla žvižge, zato pa toliko več zadovoljstva v gostujoče vrste, saj je točka imenitna popotnica po velikem razočaranju, ki so ga Celjani priredili svojim navijačem v začetku sezone.