Raziskovalci z univerze Carnegie Mellon v Združenih državah so pripravili prvi računalnik, ki zna "brati" človeške misli na podlagi enostavnega posnetka možganov. Računalniški sistem in pripadajoča programska oprema so bili pripravljeni z namenom boljšega razumevanja načina shranjevanja podatkov v možganih. Računalnik prebere misli s pomočjo funkcijske magnetne resonance (fMR), ki lahko snema aktivnosti možganov v realnem času. Namenska programska oprema nato na podlagi pridobljenih posnetkov naredi "povprečno" sliko oziroma posnetek vsake besede. Izsledki nadaljnjih raziskav na tem področju bodo zagotovo najbolj pisani na kožo zdravstvenemu osebju, ki se ukvarja z zdravljenjem govornih napak in težav pri učenju. Znanstveniki Univerze Berkeley v Kaliforniji so v reviji Nature predstavili dekodirni sistem, s katerim naj bi bil računalnik zmožen analizirati aktivnost možganov in prikazati vsebino vaših misli. V realnem času so beležili mentalno aktivnost oseb, ki so si ogledovale veliko število fotografij ljudi, živali, pokrajin, predmetov in reči, ki sicer zapolnjujejo njihov vsakdanjik. S temi posnetki so raziskovalci zgradili model za predvidevanje miselnih vzorcev, ki jih sproža ogledovanje fotografij. Dekoder naj bi se odrezal tako dobro, da je presenetil tudi soavtorja študije, prof. Jacka Gallanta, ki je povedal: "Nihče od ljudi, ki jih poznam, si ni mislil, da bo zadeva delovala tako natančno. Predstavljajte si napravo, ki bi lahko kadar koli rekonstruirala sliko iz individualne človekove vizualne izkušnje“. Študija namreč kaže na možnost, da bi v prihodnosti s pomočjo tehnologije lahko videli človekove sanje ali spomine. Nekatere študije so pokazale, da lahko natančno predvidimo, na katere slike se ljudje osredotočajo ali predvidijo, katero podobo bo posameznik izbral. Pri preučevanju so se znanstveniki osredotočili na vidno možgansko skorjo. Sledili so signalom v možganih prostovoljcev, ki jih je povzročilo prikazovanje 1750 različnih slik vsakdanjih podob. V nadaljnjem postopku je računalniški program naključno izbral 120 slik, ki so jih prostovoljci opazovali, in obenem predvidel, kakšen vzorec povzročajo v vidni skorji. Prostovoljci so si nato izbrali eno od 120 slik, znanstveniki pa so v tem času delali posnetke njihovih možganov. Računalniški program je povezal izmerjeno možgansko aktivnost s predvideno in izmed 120 slik izbral tisto, ki naj bi bila najbližje dejanski. Metoda je bila uspešna v 90 odstotkih primerov. Poseben postopek temelji na uporabi funkcijske magnetne resonance, vendar je treba računalniški program prilagoditi slehernim možganom posebej. Revolucionarna je raziskava ameriške vojske - sliši se kot odlomek kakšnega Orwellovega dela ali znanstvena fantastika -, ki je dejansko najela znanstvenike, da bi ti preučili načine, kako brati človeške misli. Pentagon upa, da bi raziskava lahko nekoč vodila do orodja, s katerim bi lahko prevedli misli vojakov, ki so med bojem utrpeli možganske poškodbe, ali bolnikov s kapjo. A ob raziskavi se porajajo tudi pomisleki, da bi tehnologijo za branje misli lahko uporabili tudi kot zasliševalsko tehniko. Oboroženi s 4 milijoni dolarjev vredno vojaško podporo znanstveniki preučujejo možganske signale, da bi dešifrirali, kaj oseba razmišlja in komu želi ta oseba poslati sporočilo. Veliki izum ali veliki brat na potenco? Raziskovalci sicer opozarjajo, da jih od te revolucionarne iznajdbe loči še kar nekaj let. Ob tem skuša ekipa znanstvenikov skeptike pomiriti, da stvar nikdar ne bo uporabljena brez pravega, aktivnega sodelovanja človeka. Nemški raziskovalci (Dr. John-Dylan Haynes s sodelavci na Inštitutu Maxa Plancka v Leipzigu) pa so s pomočjo magnetno-resonančnega slikanja možganov uspeli določiti, kaj nameravajo narediti poskusne osebe. Sliši se morda bolj senzacionalno kot je v resnici - vsaj zaenkrat. Prostovoljcem so dali na izbiro dve možnosti: sami so se morali odločiti, ali bodo dve števili sešteli ali odšteli eno od drugega. Za eno oziroma drugo odločitev so se aktivirali različni deli možganov in iz vzorca aktiviranih področij so lahko določili namen, še preden so ga poskusne osebe izvedle.