Ker smo sredi sezone kolesarjenja in zato že kar utrjeni, tudi višinska razlika 700 metrov in 25 kilometrov dolžine, ki ju moramo premagati, ne sme biti ovira, še posebno ker bomo lep čas kolesarili v zavetju gozdne sence in ob hladu gorskih potočkov. Na pot se podamo iz Kranjske Gore ali iz sosednjega Podkorena, pazimo le, da s parkiranim jeklenim konjičkom komu ne povzročimo preglavic. Teren se hitro postavi pokonci, saj iz Podkorena sledimo glavni cesti na Korensko sedlo. Ko se strmina na začetku travnatih Poljan umiri, zavijemo levo na gozdno cesto. Sprva gre čez senožeti, nato pa večinoma po gozdu, malo navzgor, malo navzdol, vijugavo iz grape v grapo, saj je pobočje na gosto prepredeno s potoki. Izgubiti se ne moremo, saj stranskih poti ni, ko pa v zgornjem delu stranske dolinice Trebiže, ki se zajeda v greben Peči in Petelinjeka, pridemo do križišča, nas lesena tabla usmeri proti tromeji. Strmina v zadnjem delu kar naraste, a ni dolga, pa tudi senca mogočnih dreves ne popušča vse do vrha.