Nekje v neki knjigi menda piše, da sem bil svojčas, pred dobrim desetletjem, dolgo, skoraj predolgo neodločen. Da mi, če se prav spomnim, do (pozneje zloglasne) sestrelitve helikopterja s kruhom nad Rožno dolino ni bilo jasno, ali sem za Jugoslavijo ali za Slovenijo. Ker mi za to, kaj kdo misli, da si mislim, nikoli ni bilo pretirano mar, tukaj nikakor ne nameravam polemizirati s tem mnenjem, priznam pa, da poklicno nikoli nisem poskušal biti na nekakšni pravi strani. Ideološko ali politično »pravi«, da ne bo nesporazumov. Za novinarskega komentatorja se mi je vselej zdelo - in se mi še zdi - veliko pomembneje, da bralcu namesto lastnih opredelitev ponudi »elemente za razmišljanje«, da ga, brezobzirno odkrito, opozori na tiste plati dogajanja, ki jih oblast in parlamentarna opozicija, torej politični mainstream, namerno ali nehote puščata ob strani.