Coober Pedy je mestece na enem od najmanj gostoljubnih področij na zemlji, brez vode, dreves, pod pekočim soncem in bičajočim, peščenim vetrom. Prvega drevesa v tem kraju niso posadili, temveč zvarili iz ostankov zoglenelega tovornjaka - da bi imeli otroci kje plezati. Da otroci lahko sedejo v travo, je danes pred šolo edina krpa skrbno negovane trate v mestu. »Zaradi težkih življenjskih razmer so ljudje zelo povezani med seboj in si vedno pomagajo,« pravi Suzana, ki je doživela solidarnost someščanov na lastni koži, ko se ji je mož ponesrečil v jami. »Tudi družabno življenje je zelo razvito. Imamo celo vrsto klubov in verjetno si lahko predstavljate, da je najbolj obiskan prav italijanski klub. Imamo tudi motoristični klub, katerega glavna skrb je organizacija motociklistične dirke enkrat na leto, jahalni klub in golf klub.« Igrišče za golf si je bilo vredno ogledati. Seveda, nikjer nobene trave, okoli lukenj pa zrahljan pesek kot v peskovniku. »Kino na prostem je neuporaben, odkar je pred dvema mesecema peščeni vihar odnesel platno. Skoraj smo prišli celo do javne hiše. Dva grška priseljenca sta namreč ugotovila, da je v mestu premalo samskih žensk, in sta se lotila izkopavanja bordela. Dela nista dokončala in sedaj je Coober Pedy eno redkih mest brez te javne ustanove,« nadaljuje razlago Suzana.