Slikanice nemških avtoric pripovedujejo o težavah, ki so pri otrocih pogoste. Katarina je deklica, ki že hodi v vrtec, a dude nikoli ne da iz ust. Pomaga ji vila Dudosnedka, ki obiskuje otroke, ki svojih dud ne potrebujejo več. Ona vzame dudo, otrok pa si lahko izbere igračo. Katarinina mlajša sestrica Neža je stara tri leta, a še ne more brez pleničke. Neža razmišlja, kako lulamo na kahlico. Tako kot psički? Stoje ali tako, da naredimo stojo na rokah? Neža sama ugotovi, kako moramo sesti na kahlico, škrat Plenicetat pa ji pove, da mora še k drugim otrokom. Neža z olajšanjem vpraša: »Res? A drugi otroci tega tudi ne znajo?« Deklica spozna, da s svojimi težavami ni sama. Tudi otrok, s katerim prebiramo slikanico, se zave, da ni edini s takimi težavami. Starejši brat Katarine in Neže je Filip. On sesa palec. Še nedolgo je sesal palec, če se je znašel v težavah, če se je sprl s svojim najboljšim prijateljem Davidom ali če je bilo v vrtcu kaj narobe. Zdaj tega ne počne več za vsako figo. Palček zaide v njegova usta, kadar bi rad zaspal, potem pa kar ostane vso noč. Mama mu na palec nariše obraz. Predstavlja naj si, da je njegov palec kralj, ki za nobeno ceno noče pristati v ustih, saj bi se tam zmočil in izginil. Knjige o drobnih težavah otrok so dovolj duhovite, da v njih lahko poiščemo še kaj več kot temo za pogovor.