Tomaž Plavec v svoji »delavnici« zdaj preskuša nove materiale in njegove slike postajajo objekti; še več, počasi preraščajo v skulpture in morda napovedujejo čas, ko bo slikar prerasel v kiparja brez jasne meje med obema načinoma izražanja. V ptujski knjižnici Ivana Potrča so pravkar zaprli Plavčevo razstavo figur, ki so marsikoga presenetile. Na aluminijasto ploščo je reliefno nanašal poliester in tako le potrdil, da ga nenehno zanimajo novi materiali. V svojem ateljeju ima leseni ledvičasti trinožnik, svoj prvi izdelek iz lesa. Na podstrešju suši nekaj starih desk, v katere sta čas in vreme zarisala svoj tek. Restavriral jih bo in postale bodo ali slike same po sebi ali pa ozadje njegovih novih zamisli. In na kuhalniku je črna posoda, v kateri je še včeraj kuhal bitumen. Občasno za arheologe riše najdene predmete. V tem svojem ateljeju organizira tečaje risanja, v ptujski Ozari kot mentor varovancem približuje nove tehnike izražanja. Zdaj pečejo glinaste ploščice, ki jih sestavljajo v mozaike. Morda pripravlja že naslednjo razstavo, a o njej še ne vemo ničesar. Najbrž bo spet presenetila z materiali in podobami.