Najbolj problematično vprašanje je, zakaj je toliko besed ostalo zunaj uradnega slovarja, ki obsega »le« okrog 107.000 besed. Smiselno bi bilo, da bi bil slovar obsežnejši, Besedišče pa ožje. Dobili smo »živ dokaz«, da je prišlo do delitve med »uradni« slovar slovenskega jezika in »neuradni«; kar je bilo evidentirano, ne pa objavljeno. Besedišče je nehote huda kritika SSKJ, in to iz lastnih vrst. Kot so Besedišče predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci v Prešernovi dvorani Sazu, je »svojevrsten dokument oblikovanja in obstajanja današnje slovenščine. V njem je 178.457 gesel (iztočnic) iz bogate slovarske zbirke Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Gesla so opremljena z besednovrstnimi, oblikovnospreminjevalnimi in naglasnimi podatki. Besedišče vsebuje stare ali nove besede, knjižne in narečne, ozko rabljene ali zastarele strokovne izraze, ki po slovarskih načelih niso bili sprejeti v SSKJ. Namenjeno je raziskovalcem slovenskega jezika, primerjalnim jezikoslovcem, pesnikom, pisateljem in prevajalcem, strokovnjakom pri tvorjenju in preverjanju strokovnih izrazov in sestavljalcem slovarjev; namenjeno je vsem, ki jih zanimajo vrednote slovenskega jezikovnega izročila in današnjosti.« Iz tega je razvidno, da je funkcija Besedišča splošnejša in ni pravega opravičila za »izločitev« take množice besed iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Seveda so bili prvotni načrti SSKJ v slovarju »srednjega obsega«, kot smo slišali pojasnilo urednice Ivanke Šircelj Žnidaršič, vendar se je v tridesetih letih marsikaj spremenilo. Potrebe po velikem slovarju so vse večje; ko so začeli s SSKJ, računalnikov ni bilo, izpisovanje na listke je potekalo počasi ipd. Zdi se smiselno, da bi pri naslednji izdaji SSKJ Besedišče slovenskega jezika še enkrat pregledali in splošno znane besede obdelali po principih iz SSKJ (npr. dodali naglas, pomensko razlago, citate iz literature ipd.) in jih vanj uvrstili. Čemu strah pred velikim slovarjem slovenskega jezika!? Teh 300 tisoč (in še več) besed je naših, čemu bi se jih »bali«, se jih »sramovali« in jih »diferencirali«.