Iz povedanega je že videti, da sestavljalcem slovarja ni bilo najbolj jasno, kaj je tujka in kdaj jo uvrstiti v tak slovar. O tem pričajo tudi besede v uvodnih navodilih za rabo, kjer se neargumentirano govori o eleganci in zvočni učinkovitosti tujk, o njihovi večji kritičnosti (!), taktnosti (!!) in koristnosti (!!!) od domačih besed itd. Še huje je, če ne vedo, kaj je pravzaprav slovar tujk. Skoraj enoumno danes velja, da je to slovar občnih besed tujega izvora, ne pa npr. lastnih imen, bodisi zemljepisnih ali osebnih. Dudnov Slovar tujk je žal uvrstil v svoj korpus tudi celo množico lastnih imen, ki jih – v nasprotju z občnimi – pišemo z veliko začetnico. Npr.: Arijec, Abraham, Academia operosorum, Adam, Afrodita, Agamemnon, Ahil, Akropola, Alah, Al Aksa, Al Fatah, Alhambra, Al Kajda, Amati, Amazonke, Amnesty International, Andromeda, Antarktika, Apač, Apolon, Arktika, Aristotel, Atena, Atlantik, Avgust, Eneida, Epikur, Eros, Eskim, EURATOM, Eva, Evrazija, Evropejec, Kadmos, Kalevala, New Deal, Nicolova prizma … itd. (pri čemer pri nekaterih sploh ni tujk, zapisanih z malo, npr. arijec, abraham ali apač/apaš). Slovar tujk si je torej prilastil še nekaj lastnosti leksikona znamenitih oseb, mitoloških bogov, zemljepisnih imen, literarnih idr. umetniških del, izumov in iznajdb itd. To je sicer šolarjem, tudi »dijakom« – in tudi »vsem« – morda v prid, vendar pa ne sodi v slovar tujk. Pri tem je šel slovar še dlje: v geslih, tim. »besednih gnezdih«, mrgoli besednih zvez tipa Nicolova prizma, Nobelova nagrada, ki se navezujejo na osebnosti, pri čemer druga sestavina besedne zveze sploh ni tujka; tako je npr. geslo Arhimedov (!), ki ga sestavljata Arhimedov zakon (!!) in arhimedov vijak (!!!). V teh »besednih gnezdih« je tudi pri korektnih tujkah nepregledna množica »tujk« (tipa aktivno podkupovanje, aktivna volilna pravica, aktivni besedni zaklad, elementarni delec, elementarni naboj, retorično vprašanje), ki bi v skrajnem primeru smele biti zgolj ponazorilo iztočnice, ne pa podgeslo. Igor Antič, ki ima kar nekaj prakse v leksikografiji, saj je avtor slovarjev in leksikonov, ki so vsi sicer močno začinjena »mešana solata«, bi to moral, vsaj po dolgoletnem učenju iz napak in slabih kritik, že vedeti na pamet.