Iz drobcev sestavljeni mozaik. Pri osebnosti, ki je živela pred skoraj petimi tisočletji, bi pričakovali, da o njenem življenju ne vemo skoraj ničesar in o njenem delu le nekaj drobcev. Toda za Imhotepa to ne drži. O njem so zgodovinarji, še posebno tisti, ki jim je bližje človeška ustvarjalnost kot pa rušilnost (med temi so mišljeni predvsem veliki vojskovodje in vladarji), izbrskali toliko biografskih podatkov, da jih je mogoče sestaviti v mozaik, na katerem se dokaj vidno pokaže njegov fizični in duhovni portret. Našli pa so tudi plastične podobe, ki upodabljajo njegov lik v treh razsežnostih. Dodatne podatke je mogoče vsaj posredno pridobiti iz tistih o njegovem sodobniku faraonu Džoserju, ki se je zapisal v zgodovino Egipta kot prvi kralj, zlasti pa kot združitelj prej ločenih držav, po toku Nila imenovanih zgornja in spodnja. Džoser je tankovestno odkril v Imhotepu genija in mu omogočil dela, ki so naposled bolj kot faraona proslavila svojega avtorja. Nesmrtnost pa sta si naposled pridobila oba, čeprav njunih kajev ni več. Niti najpametnejši Egipčani očitno niso vedeli vsega o življenju in smrti.