Ko se emigrant naseli, naleti na zelo različne reakcije. Nekje ga sprejmejo kot še eno kulturo, ki je prišla od daleč in je našla svoj prostor v strpnem ozračju multikulturalizma. Drugje ga takoj prepoznajo kot tujca in se ga poskušajo čimprej znebiti. »Nova selitev narodov« zajema vse poglede na preseljevanja. Govorijo novi in stari emigranti, politiki, ki jih vračajo in institucije, ki jih sprejemajo. Bivši nemški kancler Willy Brandt govori kot bivši emigrant in bi rad v emigracijah videl success story, takšno, kot jo je doživela Kalifornija. Edvard Ševardnadze, ki je bil zunanji minister države, od koder naj bi prišel novi veliki val emigrantov, se skoraj opravičuje, češ saj ni res, da bomo vsi odšli. Emigracija je epifenomen. Silva Mežnarić pedantno opisuje emigrante, ki živijo okoli nas: Bosance, Srbe, Slovence, Hrvate, Albance. Romolo Gandolfo, Italijan, ki sedaj dela v Atenah, zadnjih dvajset let pa je preživel na različnih koncih Južne Amerike, je sestavil slovar emigrantskih pojmov. Migracij je toliko, da potrebujejo svoj besednjak. Politični begunec Andrew iz Gane, Marly, Japonka iz Brazilije, in albanski Grk Christos iz rojstnega kraja Enverja Hoxhe pripovedujejo svojo pot z enega konca sveta na drugi. Včasih je konec sveta oddaljen tisoč kilometrov, včasih pa le nekaj sto korakov, čez najbližjo mejo.