Po vrnitvi v Celje je odkrila, da sveta, kakršnega je poznala, nenadoma ni več. Včeraj mogočna dvojna monarhija je ležala v ruševinah, na njenem ozemlju so nastajale nove države. Karlinova si je tako morala urediti državljanstvo in odločila se je za državljanstvo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Deloma zato, ker je bila pač rojena v Celju, deloma pa zato, da bi laže dobila potni list in potrebne vizume za potovanja, saj je bila Kraljevina SHS na strani zmagovalcev, Avstrija pa ostanek poražene monarhije in njeni državljani so imeli prva povojna leta kar nekaj težav s pridobivanjem različnih vizumov. Alma se je odločila, da bo odšla na pot okoli sveta, ki naj bi trajala kakšna tri leta. V Celju je začela poučevati, da bi zbrala denar za pot, učiti pa se je začela tudi geografije in zgodovine, botanike, slikanja in zoologije. Za potovanje si je sestavila slovar iz desetih jezikov, med katerimi je bila tudi slovenščina. Najprej je sicer hotela odpotovati proti vzhodu, predvsem v Indijo, pa ji britanske kolonialne oblasti niso dale potrebnih dovoljenj. Zadrta birokracija jo je še vedno vodila kot državljanko nekdaj nasprotne države in zato nezaželeno na ozemlju imperija. Potem ko ji je bila začasno zaprta pot proti vzhodu, se je Karlinova namenila proti zahodu, v Južno Ameriko. Konec novembra 1919 je tako odpotovala iz Celja proti Genovi, opremljena z nekaj najnujnejše obleke, s svojim lastnim slovarjem, prenosnim pisalnim strojem in z dokaj skromno vsoto denarja.