Ker je bil Knoblehar odločno proti trgovanju z ljudmi, se je temu uprl: kupil je kar nekaj sužnjev, jih prekrstil in posedel v šolske klopi. »Ščitil jih je pred trgovci s sužnji; s tem si je nedvomno zagotovil naklonjenost tamkajšnjih ljudi, kakor tudi z znanjem njihovega jezika. Med drugim je sestavil slovar jezika bari z osnovnimi frazami... V barijski jezik pa je prevedel tudi krščanske nauke, predvsem zgodbe iz katekizma,« pojasnjuje kustos. »Velik ugled je imel tudi med njihovimi poglavarji. Res pa je, da je imel pri sebi steklene bisere, ki jih je delil, in to je bila popularna trgovina. Zanje je dobil hrano, ali pa jih je podaril, da je z njimi navezal stike. Domačini so mu rekli Abuna Soliman ali naš oče Salomon.« Da je bil duša misijona, priča tudi zapis nemškega naravoslovca Brehma, ki Knobleharja opisuje kot ljubeznivega, kakor tudi učenega, neutrudljivega pri svojem delu, veselega v občevanju s sopotniki, skromnega in plemenitega.