Prav zaradi velike časovne odmaknjenosti od časa, ko so se s sejanjem lanu ukvarjali domala kar na večini kmetij v vaseh pod Storžičem in v dolini Kokri, sem bil resnično vesel vseh tistih, ki so iz svojih otroških spominov izbrskali kakršenkoli podatek o sajenju in predelavi lanu. Naj se zatorej že na začetku iskreno zahvalim vsem, najprej pa najstarejši sogovornici Francki Zorman, Krčevi iz Bašlja, ki bo že čez slab mesec dni praznovala 93 let. Francka je edina, ki je sajenje in predelavo lanu še »sama dala skozi«, ko je bila še dekle. Prav tako iskrena hvala tudi Jožetu Rezmanu, Prodanovemu iz Kokre, Filipu Povšnarju s Polane v Kokri, Štefanu Klemencu, Kremsarjevemu iz Potoč, Mariji Arh, Koširjevi iz Preddvora, Slavku Valjavcu s Srednje Bele, Angelci in Polonci Jekovec, Prahovima s Srednje Bele, Mirkotu Jagodicu, Prgavovemu iz Možjance, Tonetu Zormanu, Kocobetovemu z Brega, Milki Vrtač, Solitarjevi iz Mač, Jožetu Kaštrunu, Rosmanovemu iz Nove vasi, Jerci Jagodic, Štirnovi iz Možjance, Anici Cuderman, Jeričevi iz Bašlja, Franciju Šenku, Mihčevemu iz Potoč in Johanci Baloh iz Potoč, ki so mi s spomini iz otroštva sestavili mozaik lanene preteklosti življenja na tem prostoru pod našimi gorami.