Leta 1993 je v Zalogu začel delovati varstveno delovni center, ki je danes eden največjih v Sloveniji - šteje okoli 100 varovancev. Položaj Želve je bil težak, saj ni bilo kapitala za povečanje zmogljivosti, primanjkovalo je kadra in znanja. »Predvsem je bilo treba opustiti misel na veliko serijsko proizvodnjo, saj v slabo opremljenih delavnicah z neizkušeno delovno silo, predvsem invalidnimi mladostniki, podjetje ni moglo konkurirati velikim proizvodnim sistemom,« je razložil Bilić, ki je vodstvo podjetja prevzel leta 1994, potem, ko sta zaradi težkih razmer dva to mesto zapustila. V Želvi je bilo takrat zaposelnih 41 oseb - 12 je bilo zaposelnih delavcev, 17 mladostnikov je bilo na usposabljanju, 12 pa jih je bilo vključenih v varstveno delovni center. Nov koncept delovanja je dal rezultate. Iz leta v leto se je povečeval delež sredstev, ustvarjenih na trgu, in se hkrati zmanjševal prispevek države v obliki pomoči ali subvencij. Med najpomembnejšimi koraki v dvanajstletnem razvoju Želve je začetek vzdrževanja Poti prijateljstva po naročilu mestne občine Ljubljana. To je večji skupini invalidov omogočilo njim primerno delo ter socialno varnost. Pozneje so uvedli še druge programe, kot so upravljanje z nepremičninami, tehnične službe za vzdrževanje nepremičnin, čistilni servis za čiščenje stanovanjskih in gospodarskih objektov ...