Nazadnje so se vrhovi vojaških sil strinjali in anglo-ameriške čete so se izkrcale na Siciliji. Delno so se Churchillove napovedi uresničile. Julijsko izkrcanje leta 1943 je potekalo neverjetno hitro. Italijanske čete so razpadale druga za drugo, medtem ko so nemške med ogorčenim odporom skušale pobegniti iz pasti. Nemške enote so se pri Messini uspešno prebile čez ožino na Apeninski polotok in se umikale proti severu. Zaradi izkrcanja je Mussolini izgubil vpliv in položaj, Italija in njena vojska pa sta se zamajali. Septembra so se Anglo-Američani izkrcali pri Salernu in še na nekaterih točkah na drugem delu polotoka, na Jadranu, kar je ponovno prisililo nemške enote k umiku. Italijanska kralj in nova vlada, ki je zamenjala strmoglavljenega Mussolinija, sta sklenila, da s kar največ enotami ter vojno mornarico pobegneta v varstvo k zaveznikom in ponudita separatni mir ter se jim priključita v vojni proti svojemu dovčerajšnjemu zavezniku. Beg vlade in kralja je uspel, nemške čete pa so medtem zasedle severno in srednjo Italijo skupaj z glavnim mestom, večino italijanske vojske so razorožile in poslale vojake v Nemčijo na prisilno delo, manjši del, predvsem fašisti, pa je postal milica v novi italijanski državi z imenom Italijanska socialna republika, na katere čelo so Nemci postavili Mussolinija. V pozni jeseni se je začelo zavezniško prodiranje po Apeninskem polotoku ustavljati. Evropski trebuh se ni izkazal za tako zelo mehek, potem ko so obrambo terena prevzeli nemški vojaki in poveljniki. Poveljnik obrambe na Apeninskem polotoku je bil nemški feldmaršal Albert Kesselring, njegovi vojaki so mu pravili smehljajoči se Albert. Oseminpetdesetletni sin bavarskega šolskega ravnatelja je bil tedaj med najbolj znanimi in izkušenimi nemškimi poveljniki. Poklicno kariero je začel v bavarskem topništvu in služil prvo polovico prve svetovne vojne kot baterijski častnik, drugo polovico pa je bil oficir v štabu divizije in nato korpusa. Kesselring je bil v obdobju med obema vojnama v glavnem na štabnih položajih. V dvajsetih letih je bil večino časa v oddelku za urjenje nemške kopenske vojske, potem pa je leta 1929 prišel v oddelek za razvoj oborožitve in oskrbovanje. Proti njegovi volji so ga leta 1933 postavili na nov položaj v ministrstvu za letalstvo, tedaj še civilno, kajti Nemčiji je bilo vojno z mirovno konferenco