dice, kjer so se agenti najprej skrivali. Viktor Lutze je ostal šef štaba SA do konca in umrl zaradi bolezni malo pred zlomom rajha. Otto Strasser je iz tujine rovaril proti Hitlerju, potem pa pobegnil v ZDA. Dolgo po koncu vojne se je vrnil v Nemčijo in skušal ustanoviti »pravo« nacionalsocialistično stranko. Uspeha ni imel, za naciste je bil izdajalec, za druge pa nacist. Hitler se je ob koncu vojne ustrelil. Goebbels in žena sta dan zatem storila samomor, pred tem pa pobila svojih šest otrok. Joseph Terboven, ki je bil med vojno komisar za Norveško, se je ob nemškem polomu prav tako ustrelil. Himmler se je malo pred koncem vojne pogajal o separatnem miru, zato ga je Hitler pred smrtjo vrgel iz stranke. Nekdanjega vodjo SS so maja 1945 ujeli Britanci. V zaporu je zaužil kapsulo s strupom. Göring je med vojno vodil nemško letalstvo, bil je imenovan za rajhsmaršala, potem pa je njegova zvezda vse bolj tonila. Pred smrtjo ga je zaradi podobnih razlogov kot Himmlerja firer vrgel iz stranke. Ujeli so ga Američani, mu sodili v Nürnbergu in ga obsodili na smrt. Dve uri pred usmrtitvijo se je zastrupil. Franz von Papen je bil po noči dolgih nožev ambasador v Avstriji in Turčiji, po vojni pa se je tudi on znašel na nürnberški zatožni klopi, a so ga oprostili. Nemško sodišče mu je pozneje prisodilo osem let ječe, a so ga po dveh letih izpustili. Umrl je na svojem posestvu, star 90 let. Sepp Dietrich je med vojno poveljeval diviziji SS, po vojni pa je bil obsojen na smrt. Kazen so mu spremenili v dosmrtno ječo in ga po več letih izpustili. Konec petdesetih se je skupaj z Lippertom znašel pred nemškim sodiščem. Zagovarjala sta se za umore v noči dolgih nožev ter bila obsojena vsak na 18 mesecev zapora. Röhmov morilec Eicke je napredoval v glavnega inšpektorja vseh koncentracijskih taborišč ter generala SS. Med vojno je odšel na vzhodno fronto in leta 1943 padel pri Demjansku. V Nürnbergu so bili SA, SS, SD in gestapo obtoženi kot zločinske organizacije. SA je bila oproščena, saj po mnenju sodnikov po 30. juniju 1934 ni imela nobene omembe vredne vloge več. Preostali trije pa so bili spoznani za krive, kar je pomenilo, da je bilo kaznivo dejanje že, če si bil njihov član. Izvzeti so bili le tisti, ki so že pred začetkom vojne izstopili iz njihovih vrst ali pa bili mobilizirani prisilno, vendar je bilo takih zelo malo.