veliko igro. Trepper ga je prepričal, da mu je priskrbel osebne dokumente in stanovanje v vili v pariškem predmestju Neuilly, dovolil je tudi, da v igro vključijo Trepperjeve najožje sodelavce, kot sta bila Grossvogel in Katz. Za Trepperjevega stražarja so postavili le enega človeka, Willyja Berga. Od poletja 1943 se je Hitlerjev najtesnejši sodelavec Martin Bormann intenzivno ukvarjal z delovanjem Rdečega orkestra in odločal o gradivu za veliko igro. Sam je celo pisal brzojavke za moskovski center. Toda trud, da bi razbili protifašistično koalicijo, ni obrodil sadov. Pannovitz je bil navkljub temu tako prepričan o svojem uspehu, da je skušal zvabiti uradne predstavnike Sovjetske zveze v Švico na pogovore o separatnem miru. Septembra 1943 se je Trepper znašel v zagati. Opazil je znamenja, da se je gestapu posrečilo prijeti kurirja francoske komunistične partije. Tako bi Nemci lahko prišli na sled njegovemu poročilu v Moskvo, saj so njihovi strokovnjaki za dešifriranje že razvozlavali brzojavke z radijske oddajne postaje Komunistične partije Francije. Odločil se je za beg. Po temeljitih pripravah in pogovoru s Glossvoglom in Katzem ter tehtanju med različnimi