Šele ko bo mir, bo dozorel čas za uresničevanje pakta o stabilnosti. Dotlej pa se bodo politični sponzorji in finančni donatorji morali dogovoriti, kako bodo zbrali denar za obnovo porušenega, dotolčenega, v preteklost zabitega ter moralno in materialno izčrpanega Balkana. Da je denarja dovolj, se da razbrati že iz včerajšnje novice, da je ameriški senat odobril Clintonovi administraciji v prihodnjem proračunskem letu za vojaške izdatke 288 milijard dolarjev, kar je za 4,8 odstotke več kot letos. Vprašanje je le, če in kdaj bi bil možen rebalans, da bi namreč apache in tomahawke nadomestile bolj demokratično in tržno usmerjene proračunske postavke. O tem pa ne bodo odločali v Bonnu niti ne samo v Washingtonu, ampak predvsem v Beogradu.