»Članek očita, da naj bi bila prodaja zrežirana, in nakazuje, da naj bi se bil stečajni senat maščeval zasebniku Plutu, ker stečajna upraviteljica ni v roku izpodbijala pogodbe z družbo Novoline Daruvar. To ni podprto z nobeno drugo navedbo, še manj z dokazom. Stečajni senat ni imel nobenih stikov s predstavniki kupca, kar tudi ni običaj, saj je za to odgovoren stečajni upravitelj, kronologija dogodkov pri tej prodaji pa je bistveno drugačna od opisane,« je povedal Panjan. Stečajni dolžnik je imel v arhivu le pogodbo o prodaji z družbo Lincoln Marceting Company Limited z Bahamov, ker pa ni bilo nobenega dokazila o dokončanju prodaje oziroma nakazilu kupnine, je stečajni senat odobril stečajni upraviteljici Joži Miklič izpodbijanje te pogodbe. Za prodajo Pionirja Zagreb Novoline Daruvarju pa je Mikličeva prvič zvedela marca 1997, ko je bila predložena pogodba v tožbenem postopku za ugotavljanje ničnosti sklepov skupščine Pionirja Zagreb. »Ta pogodba je bila overjena pri notarju v Zagrebu šele 26. 9. 1997, torej več kot leto po stečaju GIP Pionirja, overil pa jo je Franc Papež, ki se je notarki izkazal z izpisom iz sodnega registra našega sodišča, čeprav so mu vsa pooblastila prenehala 15. 7. 1996. V tej pogodbi je določena cena, in sicer 14 milijonov SIT, in z roko pripisano, da se preostala razlika do 60 milijonov SIT plača s kompenzacijo. Novoline Daruvar zatrjuje, da je bila kompenzacija opravljena prek družbe Novoline Rafis, vendar je stečajni dolžnik dobil tožbo za ugotovitev neveljavnosti pogodbe o odkupu terjatev med GIP Pionir in Novoline Rafis, kar je še en dokaz, da kupnina tako ni mogla biti plačana,« je razložil Panjan.