Zakaj o teh stvareh govorim? To so zame dokazi, da so storjeni koraki, niso pa prišli do konca poti. Zame je v tem trenutku pomembno dejstvo, da lahko skupaj ugotavljamo, da se sredstva za zagotavljanje varnosti policistov, za opremo, niso zmanjšala. Da je državni sekretar zatrdil, da ni več zamud pri izvrševanju tistih zastavljenih načrtov, kaj se mora zagotoviti pri opremljanju. Da pa bo dolgotrajne zamude pri opremljanju težko v kratkem času, zlasti v teh razmerah, nadomestiti, je pa tudi res. In tu bi pač razumela ta protest, ki ga danes obravnavamo kot izraz velike prizadetosti ob nekih dogodkih, ko so bili kolegi ranjeni, razumem ga tudi kot upravičeno zaskrbljenost za položaj ljudi, ki se v teh situacijah znajdejo. Moram pa reči, da ne morem samokritike prevzeti do te mere, da bi rekla, da tudi Državni zbor ni prisluhnil do zdaj, kar zadeva sprejemanje zakonodaje ali pa sprejemanje proračuna, da ne bi prisluhnil temu in da bi bila jaz priča nekemu razpravljanju v Državnem zboru, ki bi govorilo o tem, da je treba policijo celo zmanjšati, bi rekla. Ne, jaz se spomnim ravno tega, da je razprava vedno usmerjena v to, da bi bilo policistov na terenu potrebnih več.