Germovšek, je bilo skrajno nenavadno, da kmalu po začetku postopka skoraj nihče več ni obravnaval nepravilnosti, zaradi katerih se je preiskava začela – nakazil v Nigerijo torej. Nasprotno, napake so se začele pripisovati le še Germovšku, ki je sčasoma postal sinonim za vse nepravilnosti pri obnovi Posočja, čeprav je bil v verigi, ki je zagotavljala popotresno obnovo, le eden izmed členov. Popotresna obnova je namreč temeljila na posebnem zakonu, pravilnikih, uredbah in navodilih, v celoti pa jo je usmerjalo ministrstvo za okolje in prostor, pri čemer je finančna sredstva za to področje razporejal tedanji državni sekretar Tavzes. V postopku popotresne obnove, ki ga je dolovih besedah sodi tudi ponarejen gradbeni dnevnik. Ta je bil gotovo pisan za nazaj, o čemer pričajo napačno zapisani vremenski podatki. Po podatkih iz dnevnika je bilo 4. novembra 2000 sončno, delavci pa naj bi bili na tisti dan vozišče valjali, utrjevali, odvažali večje kamne in sejali travo. A tistega dne ni bilo niti sončno niti primerno za opravljanje kakršnih koli del na prostem! Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) oziroma njenega vremenoslovnega oddelka je bila tistega dne v Posočju pravzaprav zabeležena rekordna količina dežja (v bližnjem kraju Žaga ga je padlo kar 243,3 milimetra). Prav te padavine so deset dni kasneje v bližnjem Logu pod