V zadnjem popisu prebivalstva se je le 99 državljanov Slovenije izreklo, da pripadajo judovski veroizpovedi, ali sto manj kot leta 1991. Predstavniki Judovske skupnosti Slovenije pravijo, da jih je precej več, saj je le v njihovo skupnost včlanjenih okoli 150. Kljub številčni majhnosti pa so se pred nekaj meseci le uspeli postati prava verska skupnost, saj so med drugim posvetili tudi sinagogo. Ta sicer od daleč niti malo ne spominja na pravo sinagogo, saj je v pisarni velike poslovne stavbe blizu Tobačne v Ljubljani in tudi še ne izpolnjuje vseh potrebnih verskih pogojev, vendar že imajo nekaj judovskih simbolov, kot so v zid vklesana Davidova zvezda, sedmerokraki svečnik (menora), zasilna predelna stena, ki pri obredih ločuje ženske in moške, in častni prostor za Sefer Toro, zvitek petih Mojzesovih knjig, ki je osnova judovske veroizpovedi in ki so ga dobili kot neprecenljivo darilo. Nekaj dni po posvetitvi sinagoge so inavgurirali tudi rabina Ariela Haddada, ki je sicer "mobilni" rabin, saj se v Ljubljano vozi iz Trsta, kjer vodi tržaški judovski muzej in sodeluje pri verskih obredih v tržaški sinagogi.