Novela ima v prevodu 136 strani. Po dolžini sodeč bi bil za slovenske razmere to že kar debel roman, vendar samo dolžina ne more biti merilo za določanje pripovedne zvrsti. Treba si je zastaviti vprašanje, v kolikšni meri je stvaritev res novela. Po Vevarjevih besedah »predvsem zaradi tipičnega dogodka, ki vpeljuje zgodbo in ki doživlja v njej nenehne obnovitve, ponovitve in niansiranja«. Tej ugotovitvi ni mogoče oporekati, vendar to ni edino merilo. Objektivnost pripovedovanja, ena od značilnosti klasične novele, je že bolj vprašljiva. Prvoosebni pripovedovalec Pilke se za svoje pisanje celo opravičuje in je čustveno močno vpleten v zgodbo. Kot eden od boljših prijateljev glavnega junaka Joachima Mahlkeja, ki ga izrazito obožuje in mu izkazuje veliko spoštovanje, podaja zgodbo iz lastne perspektive občudovalca in je tako pristranski. » ... in vidim, preden se mi roke dotaknejo rje, Tebe, že dobrih petnajst let: Tebe! priplavam, sežem v rjo, vidim Tebe: Veliki Mahlke negibno sedi v senci ... « Mešanje druge osebe s tretjo je ena od zanimivih Grassovih slogovnih značilnosti, opazna pa so tudi druga odstopanja, zaradi katerih se novela oddaljuje od klasične zgradbe, toda tako ozko razumevanje je bilo že zdavnaj preseženo - navsezadnje je za nami celo stoletje revolucionarnih literarnih idej.