Najino ved<02>nje je postajalo vse bolj stilizirano, kot bi bila izkušena dvojica kirurgov, žonglerjev, morda komedijantov. Z Vaughanom se še zdaleč nisva več z grozo in odporom odzivala na prizore ranjenih žrtev, ki so v zgodnjepopoldanski zaplati megle pretresene sedele na travi ob svojih avtomobilih, ali ukleščene ob instrumentne plošče, občutila sva nekakšno poklicno nezanimanje, v katerem so se razkrivali prvi obrisi nekakšne resnične udeleženosti. Moja groza in stud ob pogledu na grozljive poškodbe sta se umaknila lucidnemu sprejemanju, da je tolmačenje teh poškodb v najine fantazije in spolno vedenje edino sredstvo za poživitev teh ranjenih in umirajočih žrtev. Zgodaj tistega popoldneva, ko sva videla voznico s hudimi poškodbami obraza, je Vaughan deset minut ležal s penisom v ustih srebrnolase prostitutke srednjih let in jo skoraj dušil, ko je klečala nad njim. Glavo ji je silovito zadrževal z rokami, da bi ji preprečil gibanje, dokler ni iz njenih ust kot iz pipe curljala slina. Ko sva se po zatemnjenih ulicah stanovanjskih naselij počasi vozila proti jugu letališča, sem čez ramo opazoval, kako je Vaughan premikal žensko po zadnjem sedežu in jo usmerjal z močnimi stegni. Vse njegovo nasilje in jeza sta se vrnila. Ko je dosegel orgazem, se je sesedla na sedež. Pustila je, da je sperma mezela na vlažno plastiko pod Vaughanovimi modi in lovila sapo, z njegovega penisa pa je medtem otirala lastne izbljuvke. Ko je pospravljala raztreseno vsebino torbe, sem ji strmel v obraz in v njem zagledal ranjeni obraz poškodovane voznice, ki jo je oplajalo Vaughanovo seme. Na sedežu in na Vaughanovih stegnih, na rokah te prostitutke srednjih let, se je seme lesketalo v prelivajočih se kapljicah, katerih barva se je v ritmu semaforjev spreminjala iz rdeče v jantarno in zeleno; ko sva drvela po avtocesti mimo zoprnih fluorescentnih cevi na stebrih za luči in ogromne krone svetlobe, ki je lebdela nad letališčem, je odsevalo v tisočih lučeh v nočnem zraku. Zagledal sem se v večerno nebo in zdelo se je, kot da bi Vaughanovo seme okopalo vso pokrajino, gnalo tisoče strojev, električnih omrežij in zasebnih usod, plodilo najdrobnejše vzgibe naših življenj.