Na pamet lahko rečemo, da je imelo reševalno osebje ta konec tedna še najmanj dela v parku Zvezda, kjer so se v imenu večje ozaveščenosti in manj apriornih družbenih (ob)sodb na Marihuana maršu zbrali podporniki zelene omame. Dan prej so možje v belem pomagali predvsem mladim maturantskim totalkam, ki so vijugajoče brodile skozi urbane hiteče množice in so nekje proti večeru lahko trudno telo pritisnile ob najbolj priročne ulične elemente. Tudi na sobotnem Dnevu elektronike v Križankah so morali biti na ahtung , saj se je plesalo 12 ur. Marihuanarje so spremljali kar z avtobusne postaje busa št. 13, kjer so se zapletali v pogovore z znanci in naključnimi radovedneži. Udje represivnih organov so sem in tja rutinirano prekolesarili prizorišče ali ga obkrožili v belo-modrih vozilih pravice. Nemara jih je zmedla iznajdljivost podpornikov shoda, saj iz parka ni uhajal vonj po indijski konoplji. Nak, sidro s pripadajočimi zelenicami se je kopalo v vonju po dišečih palčkah. Prebrisano. Organizatorji so shod opremili odgovorno – stojnice so nosile pristne domače izdelke Ziggi za zavijanje tobaka in množico vsestranskih informacij o konoplji, med drugimi so jim glas in stas posodili Red Five Point Star, Katalena in Aleš Gulič. Kakšnih sto udeležencev je sedelo na travi in bralo o zakonskih, zdravstvenih, socialnih in drugih omejitvah, prednostih in slabostih uživanja marihuane. Marsikdo se je pozabaval tudi s kopijami člankov: »Je sina res zmešala 'trava'?« se je spraševal avtor članka o sinu, ki je z nožem zabodel očeta in ga pokončal z mesarico. Če bi trditev, s katero se je »objektivno« poigraval avtor, držala, bi bil mestni park prizorišče prvega Ljubljanskega pokola z motorko , reševalcem pa bi bilo vse prej kot dolgčas. Zatorej: Jah Rastafarai Selassie I.