“Ko bi le vedel, kako te potrebujem ob sebi! Ti si ta, ki me je naredil popolno. Rekel si, da boš za vedno ostal moj prijatelj. Ko skupaj sediva na postelji, na kateri sva se včasih ljubila, ti le s težavo prikrijem bolečino, ki se skriva v meni. Lažen nasmeh na mojem obrazu hrepeni po tvoji ljubezni, srce na glas kriči, prosim, ljubi me tudi ti. A to ne bo nikoli izgovorjeno, ker se bojim, da bi se ustrašil mojih čustev in mi vzel še tisto malo pozornosti. In ko odhajaš, vem, da greš v njen objem. Tam, praviš, je tvoje srce. Se sploh zavedaš, kako me to boli? Podariš mi poljub, me nežno pobožaš po laseh in takrat si želim, da bi se ustavil čas. Ti si mi pokazal, kaj je prava ljubezen. A kaj, ko ne boš nikoli moj princ in jaz ne tvoja princeska. Vse to se mi zdi kot pravljica z nesrečnim koncem. Rada bi poiskala izhod iz zapora tvojih čarov. Rada bi, a nimam moči.”