Bivanje v Lourdesu se je končalo 9. oktobra 1987. Stanje se mu je iz dneva v dan slabšalo, tako da so se njegovi spremljevalci bali, da ne bo preživel vožnje nazaj. »Tisti dan sem ležal na nosilih pred baziliko. Bil je obred z maziljenjem bolnikov. Prevzeli so me velika radost, mir, nenavadna vedrina. Kot da bi iz mojega življenja izginilo vse slabo, stres, zaskrbljenost, zadržki, bil sem evforičen, odrezan od sveta. Nisem čutil svojega telesa. Izgubil sem občutek za čas. Začutil sem mraz. Ne od zunaj, imel sem občutek, da drsim v mrzlo brezno. Zdelo se mi je, da odhajam. Ni bilo prijetno. Nenadoma pa sem začutil toploto v prstih. Kot luč, ki prihaja bliže in prinaša življenje. Toplota se je iz prstov razširila v noge, mišice, vse telo. Kot da bi me nekdo za kožo na hrbtu vlekel iz brezna navzgor v življenje. Moralo se je zgoditi hitro, vendar nisem imel občutka za čas. Nenadoma sem sedel na postelji in se spraševal, kaj tam delam.