Bitka se je začela naslednje jutro ob šesti uri, z napadom na vas Borodino. Vreme je bilo megleno, a se je kmalu prikazalo sonce. Francozi so pritisnili proti Semjonovskem jarku, ki ga je držal Bagration. Tu so bile ruske utrdbe zgrajene v naglici in tehnično nepopolno, in prav sem je Napoleon usmeril 150, pozneje pa vseh 400 topov, nato je udarila še konjenica. Večkrat so te utrdbe, pokrite s človeškimi in konjskimi trupli, prehajale iz enih rok v druge. Salva francoskih karteč je Bagrationu zdrobila piščal. Dolgo je še sedel na konju, nato pa molče padel z njega. Nad kolenom je imel veliko rano, v obraz je bil smrtno bled in umazan od smodnika. Bil je smrtno ranjen in izgubil je veliko krvi, njegovi vojaki pa so se začeli v neredu umikati. Po zavzetju Bagrationovih utrdb je postal drugo najvažnejše žarišče boj za baterijo Rajevskega, postavljeno severno od Bagrationovih utrdb in v bližini vasi Borodino. Strašni topniški ogenj je kosil po ruskih četah. Vsak šrapnel je pobil skoraj pol ducata ljudi. Nato je sledil naskok francoske konjenice. Rusi so z bajoneti potiskali pehoto, ki je sledila konjenici v jarek. Potem jim je zmanjkalo streliva, zato so pometali puške proč in se začeli spopadati z golimi rokami. Od ruskih čet je ostala samo ena tretjina, zato so se začele umikati, Francozi pa so se polastili baterije. Prišel je večer in klanje je postopoma ponehalo. »Kako je z Rusi?« je vprašal Napoleon. »Nikamor se ne premaknejo, vaše veličanstvo,« se je glasil odgovor. »Okrepite topovski ogenj, kaže, da ga hočejo še!« je zapovedal cesar. Slabe volje in ne da bi se s kom pogovarjal, je zvečer jahal cesar s svojim spremstvom po bojišču in gledal neskončne kupe mrtvih ter molčal ob stokanju ranjencev. Njegova vojska je izgubila več kot 50.000 mož, ni pa vedel, da je tudi Kutuzov izgubil 58.000 vojakov. Ubitih je bilo 47 francoskih generalov, trupla pa so tako na gosto prekrivala bojišče, da je moral cesarjev konj iskati, kam naj postavi svoje kopito. Napoleon je prvi odpeljal svojo vojsko z bojišča, nato je dal povelje za odhod še Kutuzov in se začel umikati proti Moskvi.