Obudili so se ji spomini, povezani z njim. Spomnila se je njegovega rojstva, ko kar ni mogla verjeti, da je drobno bitje, ki so ji ga položili v naročje, njeno. Pa njegovega prvega nasmeha. Veliko se je smejal. Tega, kako je začel stegovati roke k njej. Kako se je trudil, da bi sedel. Obdobja, ko se je začel plaziti po tleh in kasneje vstajati ob opori. Pa kako ga je učila sedeti na kahlici. Najprej se je upiral. Ni ga silila. Nikoli ga ni z ničimer silila. In seveda, ko je naredil prve samostojne korake. Nekega popoldneva je kar naenkrat izpustil stol, ob katerega se je opiral in odkorakal k njej, ki je stala v bližini. Resda z negotovimi koraki, pa vendar. Zgodilo se je v juniju, nekaj dni po prvem rojstnem dnevu. Da, njegov prvi rojstni dan. Spekla mu je torto. Imela je veliko posnetkov od tedaj in zelo rada jih je gledala. Na enem od posnetkov Tim s prešernim nasmehom na obrazu pogreza prst v torto, Urban pa se s pravtako smejočim obrazom sklanja k njemu. Kot srečni očka. Da, res, na sliki sta bila videti kot očka in sin. Kristijana si ob svojem sinu ni mogla predstavljati. Kot bi ne sodil k njemu.