Tudi končna sestava po tretjem volilnem modelu izvoljenega parlamenta bi bila proporcionalna, le da ta model nima več posebnega večinskega in posebnega proporcionalnega dela volitev (kot prejšnji model), ampak bi se volilo samo 88 poslancev po dvokrožnem večinskem sistemu. Le v primeru, kadar sestava tako dobljenega parlamenta ne bi bila sorazmerna oziroma proporcionalna - kar pa je v večinskem sistemu pravilo, tako rekoč zakonitost - bi se že izvoljenim poslancem dodalo tolikšno število poslancev, da bi bila zagotovljena sorazmernost med deležem glasov posameznih strank in deležem njihovih poslancev. Ker posebnega, proporcionalnega dela volitev, iz katerega se v nemškem sistemu izračuna delež glasov za posamezne politične opcije, v tem tretjem modelu ni, bi se ta delež izračunal na podlagi seštevka glasov, ki bi jih kandidati posameznih političnih opcij prejeli v prvem krogu večinskih volitev. Glas za kandidata v prvem krogu večinskih volitev bi tako obenem štel tudi kot glas za politično stranko, v imenu katere kandidat nastopa.