Gledam s piranske Punte na desno proti Trstu, vse do Gradeža in Tržiča, pa spet na levo proti Savudriji in premišljam, kolikokrat in za kaj vse smo bili Slovenci v pičlem stoletju opetnajsteni, ne da bi sami koga opetnajstili ali mogli opetnajstiti. Kar nam je bilo po osvoboditvi vrnjeno, smo plačali v najbolj dragoceni valuti. Da je bila savudrijska obala ob Piranskem zalivu še po vojni slovenska last in posest, dokazuje med drugim tudi z marmorno ploščo vklesana darilna listina, ki je bila vse do letos vgrajena v avli piranske občinske hiše. Ne vem, koga in zakaj je ta častitljivi dokument tako motil, da so ga letos odstranili z zidu. So se ustrašili prijateljskih hrvaških obtožb o slovenskih ozemeljskih zahtevah ali morda ni bil po volji kakemu prijatelju istrske evroregije? Kdo in kako nas je opetnajstil za savudrijsko posest, pa je znana bridko-smešna zgodba.