Vprašanje osebnih dohodkov, ki jih je vlada najbolj eksponirala in za katerega je porabila teden dni, ne da bi odgovorila tudi na druge zahteve, je vezano na določene norme. Postavlja jih seveda ministrstvo, ki pravi: Za vaš program je potrebno tolikšno število delavcev in toliko jih bomo tudi plačali. Po tej logiki je na primer na UKC-ju zaposlenih 800 ljudi preveč, kljub temu da, kot je povedal Košir, pogodba med UKC-jem in plačnikom (ministrstvom) letos sploh ni bila podpisana. Zdravstveno osebje vladi očita, da so bile postavke narejene nestrokovno in da razmere v zavodih kažejo na očiten razkorak med vladnimi številkami in realnostjo. Tako so na primer na Onkološki kliniki povedali, da pri njih vsako noč dežurajo trije zdravniki, kirurg, radioterapevt in internist, vlada pa plačuje samo dva. Košir na to pravi: zakaj neki bi na onkologiji sploh potrebovali dežurstvo? Na trenutke se gospod Košir obnaša kot človek, ki nikoli ni imel opravka z medicino. Da bi se stvari vednarle uredile, je bila ena izmed stavkovnih zahtev tudi izdelava normativov. Teh je več vrst, zaenkrat pa je vlada pripravila t. i. normative v osnovnem zdravstvu, s katerimi pa je, kot kažejo reakcije, naredila več škode kot koristi. Neposredna uporaba normativov ni mogoča, saj neki neodvisen strokovnjak, ki ne želi biti imenovan, pravi, da za njimi ni nobene ocene zdravstvenega stanja ali demografskih sprememb; so le navadna statistika. Košir je na vladni tiskovni konferenci samozavestno zatrdil, da so normativi narejeni strokovno, da se je z njimi strinjal tudi predsednik Zdravniškega sveta Slovenije dr. Dušan Keber. Dr. Keber pa pravi, da je sicer sodeloval v javni razpravi, da pa se s končnim izdelkom ne strinja. V slovenskem zdravstvu se od leta 1981 pojavljajo zahteve po racionalizaciji, ki se tudi neposredno kažejo v redukciji, in edino, o čemer se strinjajo vse vpletene strani, je, da revolucije zdravstvo ne prenese. Preden se postavijo norme, mora biti izdelan program, tega pa v zadnjih dveh letih pri nas ni! Košir gre celo dlje, ko pravi, da so norme osnova za plan. Na podlagi teh normativov naj bi bila največja odstopanja odpravljena v treh letih. Odstopanja od programa? Ne, od normativov. Brez dela naj bi ostalo še 1.200 zaposelnih. Zakaj torej ministrstvo za zdravstvo ne napravi tudi ostalih normativov, ko so jih zahtevali stavkajoči? Košir pravi, da komisija (Drago Petrič, Tomaž Ahlin) trenutno pripravlja bolnišnične normative. Dr. Rasta Rakar z infekcijske klinike pa: »Morda jih niso naredili, ker se bojijo, da bi potem ugotovili, da nas je v resnici premalo. Medicinske sestre, ki delajo pri nas, so večinoma mlade ženske, ki v času, ko so tu zaposlene, rojevajo tudi otroke. Zaradi težkih razmer dela se njihova nosečnost često zaplete, zaradi česar včasih izostanejo z dela tudi za dve leti. Tega pa ne vidi nihče.« Omenjeni normativi v osnovnem zdravstvu pa ne prizadanejo samo zdravniških plač, amapak tudi uporabnika in dolgoročno tudi državo. Čeprav ministrica v odstopu, Bohova, trdi, da je težo zdravstva potrebno prenesti v primarne zdravstvene dejavnosti, pa normativi kažejo drugače. Za pediatrično službo statistika kaže, da trenutno na enega zdravnika pride 800 do 1.000 otrok. Normativi pravijo, da je realno število 1.300, krizno pa 1.600. Košir: Tudi s kriznimi normativi bi se dalo, z boljšo disciplino! Pediatri trdijo, da bi s tem sedanji nivo zdravstvenega varstva otrok nedvomno močno padel.