France Purgar je bil prepričan, da je to krasno trupelce povsem zadovoljil: naj še kdo reče, da nisem krasotec, je sam sebe hvalil. In nikdar ni izvedel, da bi bila, če bi bila tudi prej, Tanja še vedno nedolžna, če bi sodili po tisti noči, ampak zdaj ga je s premetenostjo zavezala, mu zvezala roke; zdaj je bil Purgar v njenih krempljih in bo to izkoristila. Kaj pa drugega, pa še leči ji ni bilo treba s tem prascem le kako bi ga spustila nase? No, če bi bilo treba, že, ampak ni bilo treba, vsaj takrat še ne. Kasneje, ko se je samonadzoroval, kot je rekel, in se na službenih bakanalijah z njo ni več nažiral do nezavesti, je pa morala preklicati vse pomisleke. Bilo je hudo, a koristi so jo vedno potolažile.