degradacijo in odpust), nekateri v svojem početju sadistično uživajo. Neki oficir je na primer od dveh Židov zahteval, da se spopadeta z lopatama, in zmagovalcu obljubil življenje. Obljube seveda ni držal. O svoji zabavni domislici je pisal ženi, ta je zadevo raznesla sorodnikom in tako je prišla na uho gestapu. Oficirja so odpustili in obsodili na deset let, ker je izdal uradno skrivnost in zato, ker je »užival v ubijanju.« Po Himmlerjevem mnenju je bilo ubijanje podljudi za rajh koristno delo, a ga je bilo treba opravljati kot poslanstvo, hladno in brez čustev, ne pa za zadovoljevanje nizkotnih nagonov.