Naselje se od naselja razlikuje – tako kot se cesta razlikuje od cest. Razlikuje so tudi širina, konfiguracija in »kvaliteta« ceste. Naselja ima lahko 50 prebivalcev ali pa 500. Prebivalci lahko uporabljajo svoje »kozje poti« ali pa dotično glavno cesto (skozi) naselje (ali pa mimo t. r. naselja). Ceste skozi naselje so lahko prazna ali pa na njih mrgoli ljudi. Mene so »sadistični policaji« (uživali so, ko so me »dobili«) nekoč ustavili v nedeljo ob 23. uri zvečer – in nedelja zvečer, ko na cesti ni žive duše ni ponedeljek ob 14. uri, ko v nekaterih naseljih vlada kaos (zaradi gužve)… Včasih »lije kot iz škafa«, včasih je po cesti plundra, poledica sneg… Omejitveni znaki se na cestne razmer, uro in gužvo na cesti ne zmenijo, in tudi sadistični policaji ne. Barabe! Ampak policaji se držijo predpisov kot pijanec plota. Jasno, kar jih obvladuje latentni sadizem – zato tudi so policaji. Ljubijo »moč in oblast« (pištolo in pendrek ter lisice). Sadistično uživajo, ko »linčajo« nedolžne državljane. Žrtve ljubijo bolj kot samega sebe – jasno, ker je izživljanje nad žrtvami njihov simptom (in užitek) In država jim s takšno zakonodajo in kaznovalnim sistemom omogoča, da svoje nezavedne sadistične ambicije realizirajo kadarkoli se jim »dvigne«.