Prvi komentar, ki bi ga podal, je, da je evropski proračun v zadnjih letih – in enako velja za predvidljivo prihodnost – znašal en odstotek skupnega BDP v EU. To je zelo pomembno, saj je glede tega veliko napačnih predstav. Veliko ljudi meni, da ima Unija velikanski proračun. Gledano nominalno je v resnici zelo velik, vendar pa pomeni en odstotek skupnega BDP. Kar zadeva strukturo proračuna, se ta sčasoma, sicer počasi, a pomembno spreminja. To lahko ilustriram z nekaj številkami. Delež evropskega proračuna, ki je namenjen skupni kmetijski politiki, je leta 1988 znašal približno 60 odstotkov skupnih izdatkov, zdaj pa predvidevamo, da se bo do leta 2013, torej do konca sedanje finančne perspektive, zmanjšal na približno 30 odstotkov, torej se bo natančno prepolovil. Prav nasprotno velja za kohezijske izdatke, ki so leta 1988 znašali približno 15 odstotkov, do leta 2013 pa naj bi se po pričakovanjih prav tako povečali na približno 30 odstotkov. Seveda pri tem govorimo o daljšem obdobju, 25 letih, vendar to ilustrira dejstvo, da se evropski proračun vsekakor spreminja, seveda pa počasi. To pa je tudi ozadje naloge, ki je zdaj pred nami.«