Podobno je bilo konec 18. stoletja s slovnicami, slovarji in zgodovinami romunskega jezika, katerih nastanek je spremljala težnja, sprva uspešna v okviru habsburškega in nato otomanskega cesarstva, da bi cirilico zamenjala latinica, po kateri se romunski jezik bistveno loči od jezikov svojih slovanskih pravoslavnih sosed.15 Med letoma 1789 in 1794 je ruska Akademija, ki je nastala po vzoru Academie Française, izdala ruski slovar v šestih knjigah, uradna gramatika pa je sledila leta 1802. Deli predstavljata veliko zmago domačega jezika nad cerkveno slovanščino. Čeprav je bila celo v 18. stoletju češčina še vedno v glavnem jezik kmetov (češko plemstvo in nastajajoči srednji sloj sta govorila nemško), je leta 1792 katoliški duhovnik Josef Dobrovský (1753–1829) sestavil Geschichte der böhmischen Sprache und ältern Literatur, ki je prva sistematična zgodovina češkega jezika in literature. Od leta 1835 do 1839 je izhajal Jungmannov pionirski petdelni češko-nemški slovar.16 Ignotus piše o rojstvu madžarskega nacionalizma, da gre za dogodek,