Za prvi slovar sinonimov velja delo francoskega jezikoslovca in pozneje akademika, opata Gabriela Girarda (1677-1748), ki je sestavil Synonymes franc sais ( Francoski sinonimi ) in se tako vpisal v slovaropisno tradicijo francoskega jezika - enega tistih, kjer tovrstnih slovarjev ne manjka. Francoski slovarji sinonimov so zato med najštevilčneje zastopanimi na seznamu del, ki so jih preučili člani delovne skupine in na podlagi katerih je nastajala zasnova bodočega slovenskega sinonimnega slovarja. »Pregledali smo slovarje s francoskega, španskega, italijanskega, nemškega in angleškega jezikovnega področja, zaradi sorodnosti slovanskih jezikov so bili za nas še posebno pomembni češki, slovaški, poljski in ruski slovar,« je povedala Zvonka Praznik. Ker na slovenskem govornem področju doslej ni bilo poskusov sestaviti tovrsten slovar, so imeli glede izbire zasnove bolj ali manj proste roke, omejeni so bili edinole s tradicijo pojmovanja slovarskega pomena, kot je opredeljen v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), je povedala Jerica Snoj, ki je tako kot vsi štirje sodelavci sodelovala že pri nastajanju SSKJ. Po teoretični plati, kar zadeva merila za sinonimijo, pa so se najbolj zgledovali po slovarju ruskega jezikoslovca in akademika Jurija D. Apresjana ( Novy ob"jasnitel'nyj slovar' sinonimov russkogo jazyka ), izjemno obširnem in ambiciozno zastavljenem delu, ki izhaja po zvezkih. Od nastajajočega slovenskega se razlikuje po tem, da je izrazito znanstveno naravnan: izrazi, ki so izbrani kot sinonimi, so navedeni na začetku slovarskega sestavka, nato pa so v obsežnem besedilu (ki bi že skorajda lahko obveljalo za samostojno študijo) primerjani med seboj, upoštevaje slovnične, pomenske, stilistične, zvrstno-funkcijske razlike. Zasnova ruskega slovarja presega naše potrebe in zmožnosti, pojasnjuje Jerica Snoj, in dodaja, da bo slovenski sinonimni slovar tako po obsegu kot po obliki še najbolj podoben slovaškemu ( Synonymický slovnik slovenčiny, 2000 ).