Jana Hartman Krajnc OBISK (Odlomek) Odkar je Natalija vedela, kje živi mož, mu je lahko spet pisala, vendar redkeje, kajti Janez je smel dobivati pošto in kakšen paket le enkrat na mesec. Dobila je tudi dovoljenje, da ga gre obiskat. Odločila se je, da bo vzela s seboj hčerkici. Kako sta bili srečni, ko sta izvedeli, da bosta videli ateka! Kako sta se veselili, da se bosta spet peljali z vlakom! Vstali so že ob štirih zjutraj. Punčk zgodnja ura ni motila. Polni sta bili veselega pričakovanja. Oblekli sta dolge volnene hlače, ki jima jih je zašil krojač, in v temi so se podale v spremstvu dedka Franca in tete Nade na železniško postajo. Vlak je bil kljub zgodnji nedeljski uri poln, da so na lesenih klopeh komaj našle prostor. Peljale so se skozi temno noč proti jugu, in ko je bilo že svetlo jutro, so morale izstopiti na postaji Zidani Most. Hladno je bilo in zeblo jih je, ker so bile neprespane. Mama je hčerkama ponudila malico. Stiskale so se na postajni klopi in čakale na vlak za Ljubljano. Razvil se je lep sončen pomladanski dan. Zaspani sploh nista bili, ker ju je držala pokonci misel na srečanje z atekom. Veliko so se pogovarjale o njem in mamici sta pripovedovali, kaj vse mu bosta povedali. Beba se je spomnila, da mu bo pokazala novi zobek, ki ji je rasel ves velik in močan med drobnimi mlečnimi zobmi. Jana pa je izjavila, da mu bo povedala pesmico, ki se jo je naučila iz Župančičeve knjižice Ciciban. Tako jim je čas mineval, saj je vlak za Ljubljano peljal šele čez nekaj ur. Kar poskočili sta, ko sta ga zagledali. V Ljubljani so spet prestopile na gorenjski vlak in malo čez poldan so se pripeljale v Žirovnico, majhen kraj med visokimi gorami. Deklici sta prvič bili na Gorenjskem. Mogočni hribi so nanju naredili izreden vtis. Bili so slikoviti in pravljično lepi. Jana bi kar plezala po skalah, razmetanih med travo, iz katere so kipeli kupčki rumenih trobentic. Za uživanje v naravi je bilo premalo časa. Takoj so se odpravile v Kavčke, saj je bila pot do tja dolga. Prišle so še prezgodaj. Obiski so bili šele ob dveh. Bilo je veliko obiskovalcev in vsi so čakali in postopali pred neko barako. Nato so se zvrstili v dolgo vrsto in čakali, da so se lahko prijavili za obisk. Vrsta se je le počasi premikala naprej,