V polju gledališča je bila vloga ženske precej drugačna od tiste v drugih umetniških zvrsteh, je poudarila Barbara Sušec - Michieli . Ženske so namreč v teatru začele nastopati že sredi 16. stoletja. Na prelomu 20. stoletja jim je gledališče omogočalo, da so izboljšale svoj socialni in materialni status. Tako je teater v tistem času predstavljal prostor ženske emancipacije. Natančneje, bil je prostor, kjer so lahko reflektirale svojo ženskost in rušile stereotipe o tipičnih ženskih vlogah. A gledališče je bilo v nasprotju z drugimi umetniškimi zvrstmi do žensk tudi precej neizprosno; igralska kariera ženske je bila odvisna od njene vizualne podobe, starejše ali noseče ženske so bile pogostokrat odrinjene z odra. V tistem času so tako igralke svoje kariere začenjale zelo zgodaj, pri petnajstih letih. To velja tudi za Zofijo Borštnik in Avgusto Danilovo. Usoda Marije Vere je v tem smislu izjema, saj je svojo gledališko pot začela po tem, ko se je osamosvojila in se odpovedala katoliškim koreninam. Na oder je prvič stopila pri sedemindvajsetih letih.