Ljubiša Beara je svojo poklicno pot začel in končal v vojaški varnostni službi najprej nekdanje JLA, potem vojske Republike Srbske krajine in nazadnje vojske bosanske Republike srbske. Tik pred začetkom razpadanja nekdanje Jugoslavije je maja 1991 v Splitu poskrbel za aretacijo morilca vojaka Saše Geškovskega med demonstracijami proti JLA. Kot sposoben operativni poveljnik se je uveljavil na dubrovniškem bojišču na območju vzhodne Hercegovine, kjer je uničeval paravojaške enote in tolpe, ki so se ukvarjale predvsem z ropanjem. Po njegovih ukazih je vojaška policija med preganjanjem ene od takšnih skupin prostovoljcev, ki se ji je upirala z orožjem, dva roparja ustrelila, preostale pa zajela. Ljubiša Beara je nato nekaj časa prebil v priporu, vendar je bil kmalu na prostosti, ker je dokazal, da se je ravnal po pravilih službe. Menda ga je general Aleksandar Vasiljević tik pred propadom hrvaške Republike Srbske krajine s še dvema varnostnikoma odstopil Miletu Martiću. Po hrvaški osvobodilni akciji Nevihta se je pridružil vojski Republike srbske in Ratku Mladiću. Haaški tožilci so obtožnico proti njemu vložili pred dvema letoma, ameriška tiralica pa je za njegovo aretacijo ponujala do 5 milijonov dolarjev nagrade. Med sedanjimi haaškimi procesi so njegovo ime večkrat omenjali v povezavi z zločini v Srebrenici. Po nekaterih ocenah bi utegnil biti za tamkajšnji pomor Bošnjakov odgovornejši kot Ratko Mladić