jih čustvih in doživetjih (Jenko, Aškerc). Zaradi vse večje narodne zavesti pri Slovencih je v tem pesništvu opazen delež domovinske tematike (Jenko, Stritar, Gregorčič, Aškerc). Precej več kot pri Prešernu je satiričnega odzivanja na konkretne družbene in kulturne dogodke (Stritar, Aškerc). Stritar je sicer visoko povzdigoval oblikovno dovršeno pesništvo po Prešernovem vzoru, vendar je večina pesnikov opuščala zapletene pesniške oblike (npr. sonet) in se vrnila k preprostejšim oblikam, ki so pogosto temeljile na oblikah iz ljudskega slovstva (Jenko), pojavlja pa se tudi nekitična oblika (Gregorčič, Aškerc). V pripovednem pesništvu (Aškerc) so pogoste pesmi, razdeljene na krajše ali daljše odstavke, podobno kot pri prozi. Metaforika tega pesništva je preprostejša, prevladujejo metonimije, ukrasni pridevki, poosebitve in primere. Fran Levstik se je navezoval še na predromantiko, a v njegovih pesmih so razumske prvine pogostejše od (pretirano) čustvenih. Najpomembnejši pesnik obdobja je Simon Jenko. Namesto zapletenih pesniških oblik, ki jih je uveljavil Prešeren, je uporabljal preprostejše pesniške oblike, po vzoru ljudskega slovstva. Slogovno je njegova lirika na videz preprosta, vendar se je v njej ukvarjal z enako tehtnimi vprašanji kot Prešeren, s filozofskimi vprašanji minljivosti, skepse, iskanja spomina pa se od njega tudi že odmika. Z odpovedjo romantičnemu visokemu slogu se je približal realizmu, z liriko trenutka in razpoloženjskega odsevanja sveta pa že kazal v smer novoromantičnega impresionizma. Oblikovno in idejno je bil Prešernu še najbližji Josip Stritar, čeprav tudi pri njem najdemo nekaj pesniških novosti (Kako si otožno, jesensko nebo). Vsi pesniki tega obdobja so napisali tudi kako epsko pesem, vendar je epika samo pri Antonu Aškercu jedro njegovega ustvarjanja. Temeljito je prenovil sicer romantični obliki balade in romance in ju približal realizmu. Najbolj priljubljen pesnik obdobja je bil Simon Gregorčič, čeprav je bil literarnorazvojno manj pomemben, saj je tudi njegovo pesništvo še bolj predromantično in romantično. V dramatiki je nastalo manj uspelih besedil predvsem zaradi skromnih možnosti za uprizoritev. Nastalo je nekaj ljudskih iger (Levstik, Juntez) in dramatizacij. Številna dela so ostala zgolj v fragmentarni obliki. Najpomembnejša drama, nastala v obdobju med Linhartovima komedijama in Cankarjevimi dramami, je Jurčičeva in Levstikova tragedija Tugomer.