Anton Janša (?. 5. 1734 do 13. 9. 1773) se je rodil v Breznici na Gorenjskem. Bil je začetnik sodobnega čebelarstva. Znanje o delu s čebelami si je pridobil iz lastnega opazovanja teh drobnih in marljivih žuželk. Na Dunaju je dobil državno službo, v kateri je intenzivno čebelaril. Hitro je napredoval in po opravljenih izpitih je postal cesarsko-kraljevi učitelj čebelarstva. Začel je s 16 panji, nato pa je njihovo število naraslo na 300 in v vsakem od njih je pridelal okoli 30 kg medu. Med drugim je predlagal vožnjo čebel na pašo. Spoznal je, da troti niso le nepomembni del čebelje srenje, ampak da oplodijo matico v zraku. Za matico je tudi iznašel matičnjak. Po ukazu Marije Terezije so morali vsi v okolici prestolnice čebelariti po Janševih načelih. Leta 1771 je izdal Razpravo o rojenju čebel. Drugo njegovo pomembno delo pa je Popolni nauk o čebelarstvu, ki je izšel šele leta 1775, torej že po njegovi smrti. Obe knjigi so večkrat ponatisnili in prevedli v več tujih jezikov. Janša je poenotil obliko in velikost panjev, da jih je bilo lažje zlagati v večje bloke. Imel je tudi talent za slikarstvo in je sam poslikal večino panjskih končnic na svojih panjih.