na Breznici na Gorenjskem). Od 1752. je delal kot grajski vrtnar v Radovljici. Sprva je bil v slikarstvu in čebelarstvu samouk, 1766. pa se je vpisal na bakrorezno risarsko šolo Akademije likovnih umetnosti na Dunaju in se deloma preživljal s slikarstvom. Leta 1769 se je prijavil na razpis Nižje avstrijske ekonomske družbe za čebelarja ter začel delati v Meidlingu in nato v Augartnu. Čebelarstvo ga je prevzelo, tako da je slikal le še za razvedrilo. Že 1770. je postal prvi cesarsko-kraljevi učitelj čebelarstva, prvi je tudi populariziral Scopolijeva odkritja o življenju čebel. Učil je, da se jih ne sme moriti, da naj se jih vozi na pašo, da so trosi vodonosci, in ugotovil, da oplodijo matico v zraku. Za matico je iznašel posebno kletko, matičnjak, poenotil obliko in velikost panjev, kar je omogočilo zlaganje v blok, in zgradil enega prvih dosledno sestavljivih skladiščnih sistemov. O svojem delu je tudi pisal. Leta 1771 je izdal razpravo o rojenju čebel, ki jo je 1792. v slovenščino prevedel Peter Pavel Glavar, vendar se je prevod izgubil. Po Janševi smrti je izšel Popolni nauk o čebelarstvu, ki so ga mnogokrat ponatisnili, zadnjič je izšel leta 1951 v angleščini.