V slikarstvu panjskih končnic so bili najbolj pomembni motivi, medtem ko reševanje slikarskih problemov ni bilo tako pomembno.V obdobju stopetdesetih let je vsebina naslikanih prizorov pisana in vsestranska. Sprva so prevladovali verski motivi, kjer so upodobljeni ljudski svetniki z njihovimi značilnostmi, kot so zaščitniki domače živine, pomočniki pri kmečkem delu, vsakdanjem življenju. Veliko je motivov iz Stare in Nove zaveze, Mojzesove knjige in podobno. Priljubljena upodobitev je trpeči Joba, ki s tvori na telesu sedi na kupu pepela med rojem čebel in je obdan z godci. Pozneje so se v upodobitvah odražali tisti dogodki, ki so v tistem času vznemirjali ljudi. Vesele in duhovite pa so tiste poslikave, ki se norčujejo iz človeških slabosti in napak. Star evropski motiv je Boj za hlače, ki je prešel v ljudsko umetnost v 18. stoletju in se je pozneje pojavil na panjskih končnicah. Motiv zasmehljivo prikazuje željo po poroki, vendar je njegovo ozadje globlje. Takrat neporočene ženske niso imele zagotovljene socialne varnosti. Drugačen pomen je prisoten v ljudski pesmi iz sredine 19. stoletja, ki govori o ozdravitvi bolnega dekleta, ki se je dotaknilo moških hlač. V okvir te vsebine sodita tudi motiva kuhanje hlač in fanta, ki z na trnek nataknjenimi hlačami lovi dekleta. Prizor na panjski končnici z letnico 1868 (hrani Etnografski muzej v Ljubljani), predstavlja fanta, ki je prišel na rečni breg, odložil sodček, sezul škornje, slekel hlače, jih obesil na palico in z njimi lovil tri dekleta. Motiv je nastal iz mnogih upodobitev na grafičnih listih in končnicah, kjer se ženske borijo za moške hlače. Pomembni dogodki, kot so poroke, pogrebi in odhod fantov v vojsko, so bili vsi upodobljeni na panjskih končnicah. Ta dogodek je bil zelo pomembnen, saj se je ohranil tudi v mnogih ljudskih pesmih. Vse te upodobitve so večinoma ploskovite, saj linearne perspektive skoraj ni zaslediti. O poslikanih panjskih končnicah, kjer je vidna perspektiva, zgodovinarji menijo, da so nastale na podlagi predlog, raznih časopisnih ilustracij, podobic, slikanic in podobno. Tisti izdelki, ki so jih naslikali baročni slikarji, tu in tam že uporabljajo perspektivo po izročilu baročnega slikarstva. Razcvet poslikanih panjskih končnic, konec 18. stoletja do leta 1900 daje slutiti na dobo, v kateri so slikarji masovno slikali na pohištvo in fasade. V Sloveniji so bili motivi figuralni in z rožami, zlasti prednje in stranske strani skrinj. To slikarstvo se je razširilo na stanovanjske prostore in zajelo tudi najmanjše kmetije. Ljudsko izročilo pozna 45 slikarjev panjskih končnic, večina ohranjenih, ki jih poznamo danes, pa je delo samo desetih delavnic z zelo številno produkcijo. V Etnografskem muzeju v Ljubljani in Čebelarskem muzeju v Radovljici je skupaj nad tisoč končnic ali čelnic s sedemsto različnimi motivi. Njihovi izdelki obsegajo najmanj sedem desetin poslikanih čelnic iz javnih zbirk. Po slikarskem slogu gre sklepati, da so bili izdelki treh delavnic delo šolanih slikarjev z baročno tradicijo, drugi pa sodijo v slogovno skupino posnemovalcev ali samoukov.