otroka običajno nasilno odpeljale takrat, kadar staršev ni bilo v bližini, čeprav niso bili redki primeri, ko so ga izpulili kar materi iz naročja. Nekega otroka so odvzeli, ko je njegova mama v bolnišnici rojevala četrtega otroka, enega, ko je mama rojevala sedmega. Pogosto otrok, ki so se zaradi zdravljenja znašli v bolnišnici, nikoli več niso vrnili k njihovim družinam. Prav tako je bil običaj, da so, če je aboriginka rodila dvojčka ali trojčke, enega ali dva otroka zadržali. Včasih so mami preprosto rekli, da je drugi otrok umrl in ga v rojstno knjigo sploh niso zavedli kot njenega. Neka mati je dala svojega otroka v dom, da bi ga tam pozdravili, ko pa je prišla po njega, ga ni bilo več. Njenim prošnjam, naj ji ga vrnejo, niso ugodili. Uradno so zabeležili, da so mater iskali, vendar je niso mogli najti. »Z mamo, teto in sestrično smo bile na pošti. Nenadoma so prišli policisti in nas spravili v policijski avto. Rekli so nam, da nas peljejo nazaj v Broome, ko pa smo se peljali že kakšnih petnajst kilometrov, so ustavili in vrgli mami iz avtomobila. S sestrično sva skočili na mamina hrbta, jokali in se trudili, da naju ne bi pustili tam. Vendar naju je policist strgal z njunih hrbtov in naju vrgel nazaj v avtomobil. Mami so porinili na stran in odpeljali. Tekli sta za avtomobilom, ga poskušali dohiteti in jokali. Midve sva kričali na zadnjem sedežu. Ko smo prišli v Broome, so naju s sestrično zaklenili. Stari sva bili deset let. Pod ključem sva bili dva